Konsorcij čeških podjetij pod vodstvom TRL Space iz Brna je od Evropske vesoljske agencije (ESA) prejelo pogodbo v vrednosti 2,6 milijona evrov (približno 65 milijonov čeških kron) za razvoj in proizvodnjo ključnega znanstvenega instrumenta. Ta instrument bo analiziral kemično sestavo Venerine atmosfere kot del sonde EnVision, ki naj bi bila izstreljena decembra 2031. Infrardeči spektrometer, poimenovan VenSpec-H, bo na sebi nosil tudi silhueto Věstonické venuše.

Portugalska, natančneje Biobanka Inštituta Gulbenkian za molekularno medicino, je bila izbrana s strani Evropske vesoljske agencije (ESA) za shranjevanje in analizo bioloških vzorcev evropskih astronavtov. Že letos naj bi v državo prispelo šest tisoč vzorcev, vključno s krvjo, slino in urinom, kar Portugalsko postavlja v ospredje raziskav vpliva vesoljskih misij na človeško telo.

Vodja laboratorija za sončno astronomijo na Inštitutu za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti (IKI RAN) Sergej Bogačov je napovedal, da bo leto 2026 zaznamovalo veliko število magnetnih neurij. Čeprav se pričakuje zmanjšanje števila sončnih izbruhov, bodo glavni vir geomagnetnih motenj koronalne luknje na Soncu. Te so v zadnjih letih postale ključni dejavnik za nastanek motenj v zemeljskem magnetnem polju, kar pomeni, da bo pogostost neurij ostala visoka kljub upadu neposredne sončne aktivnosti. Strokovnjaki opozarjajo, da koronalne luknje omogočajo hitrejši iztok sončnega vetra, ki ob stiku z magnetosfero Zemlje povzroča geomagnetna nihanja. Ta pojav bo po Bogačovih besedah prevladujoč v prihodnjem letu. Napovedi temeljijo na modelih sončnega cikla, ki nakazujejo specifično vedenje Sončeve atmosfere v tem obdobju. Raziskovalci pozorno spremljajo te spremembe, saj lahko močna magnetna neurja vplivajo na delovanje satelitskih sistemov, komunikacijskih omrežij in električne infrastrukture na Zemlji.

Trumpova administracija je preko Ministrstva za kmetijstvo ZDA ukinila financiranje vetrne in sončne energije na kmetijskih zemljiščih. Medtem je vršilec dolžnosti administratorja NASA, Sean Duffy, napovedal, da bo agencija opustila znanost o podnebju in se osredotočila izključno na raziskovanje vesolja, s čimer bo spremenila smernice Bidenove administracije.

Laboratorij za solarno astronomijo IKI RAN je sporočil, da so 4. novembra zvečer zaznali izbruh razreda X1.8 na Soncu. Izbruh se je zgodil pod kotom 55-60 stopinj glede na Zemljo.

Znanstveniki iz Laboratorija za sončno astronomijo Inštituta za vesoljske raziskave Ruske akademije znanosti (IKI RAN) so potrdili, da bo v novoletni noči nad severnimi in severozahodnimi deli Rusije mogoče opazovati severni sij. Po njihovih izračunih bodo nebesni pojav spremljali šibki geomagnetni viharji, ki bodo omogočili vidnost pojava tudi v bolj naseljenih območjih, vključno s Sankt Peterburgom. Strokovnjaki so pojasnili, da so tovrstni pojavi posledica povečane sončne aktivnosti, ki vpliva na zemeljsko magnetosfero. Napovedi kažejo na ugodne razmere za opazovalce na območjih, ki so običajno podvržena tovrstnim atmosferskim fenomenom. Čeprav bodo magnetne nevihte šibke, bodo zadoščale za vizualni učinek v jasnih nočnih razmerah. Ruski mediji ob tem opozarjajo prebivalce na možnost krajših motenj v radijskih komunikacijah, kar je običajen spremljevalni pojav ob povečani geomagnetni aktivnosti. Znanstveniki bodo razmere spremljali skozi celotno praznično obdobje, da bi zagotovili čim bolj natančne podatke za javnost.

Znanstveniki so v Nasinih najstrožje nadzorovanih in sterilnih prostorih, namenjenih sestavljanju vesoljskih plovil, odkrili 26 prej neznanih vrst bakterij. To odkritje je povzročilo precejšnje presenečenje v znanstveni skupnosti, saj so ti prostori zasnovani tako, da preprečijo kakršno koli mikrobno kontaminacijo. Raziskovalci so opozorili, da visoka odpornost teh mikroorganizmov zahteva takojšnjo revizijo protokolov sterilizacije in ponoven pregled vseh postopkov priprave misij. Prisotnost teh odpornih mikrobov vzbuja resne skrbi glede morebitne kontaminacije drugih planetov, predvsem Marsa, med prihodnjimi raziskovalnimi misijami. Če bi zemeljske bakterije preživele potovanje v vesolje in se naselile na tujih nebesnih telesih, bi to lahko trajno ogrozilo iskanje zunajzemeljskega življenja in interpretacijo znanstvenih rezultatov. Strokovnjaki poudarjajo, da gre za mikroorganizme, ki so se prilagodili ekstremno čistim okoljem z minimalnimi viri hranil, kar dokazuje njihovo izjemno biološko trpežnost.

Medzvezdni objekt 3I/ATLAS, ki so ga odkrili julija, je pri približevanju Soncu izvedel nenavadne manevre. Znanstveniki iz Laboratorija za reaktivni pogon NASA to pripisujejo ne-gravitacijskemu pospešku. Astronom Avi Loeb domneva, da bi pospešek lahko povzročila 'neznana sila', ki deluje na objekt.

Indijska organizacija za vesoljske raziskave (ISRO) načrtuje pospešitev svojih aktivnosti, vključno s sedmimi dodatnimi izstrelitvami v tekočem finančnem letu in pripravo na misijo Chandrayaan-4, ki bo leta 2028 prinesla vzorce z Lune. Prva indijska človeška vesoljska odprava ostaja načrtovana za leto 2027. ISRO se pripravlja na fazo hitrega povečanja zmogljivosti na področju znanosti, tehnologije in industrije.

Indijska organizacija za vesoljske raziskave (ISRO) načrtuje ambiciozno misijo Gaganyaan, ki naj bi bila izvedena do marca 2026. Pred tem bo ISRO izvedel še šest drugih izstrelitev, prva naj bi se zgodila že naslednji teden. Misija Gaganyaan vključuje tudi robota 'Vyommitra'.

Indijska organizacija za vesoljske raziskave (ISRO) bo 2. novembra iz vesoljskega centra Satish Dhawan v Sriharikoti z nosilno raketo LVM3 izstrelila komunikacijski satelit CMS-03, znan tudi kot GSAT-7R. Gre za večpasovni komunikacijski satelit, ki bo zagotavljal storitve na širokem oceanskem območju, vključno z indijskim ozemljem. Prejšnja misija LVM3 je bila izstrelitev Chandrayaan-3, s čimer je Indija postala prva država, ki je uspešno pristala v bližini lunarnega južnega pola.

Indija je iz kozmodroma Šriharikota izstrelila svoj najtežji komunikacijski satelit CMS-03. Premier Narendra Modi in podpredsednik C. P. Radhakrishnan sta čestitala znanstvenikom ISRO za uspešno izstrelitev.

Češki astronavt Aleš Svoboda bi lahko poletel v vesolje konec leta 2027, vendar je misija odvisna od izbire podjetja s strani ameriške agencije NASA, ki bo zagotovilo prevoz posadke na Mednarodno vesoljsko postajo (ISS). Trenutno se čaka na odločitev NASA glede izbire tega podjetja.

Indijska organizacija za vesoljske raziskave (ISRO) je v sodelovanju s Fundacijo Muskaan v okrožju Ši-Jomi v Arunačal Pradešu odprla nov vesoljski laboratorij za študente. Laboratorij, ki se nahaja v srednji šoli Mechuka Government Higher, so poimenovali Pasang Wangchuk Sona ISRO Space Laboratory v čast očetu ministra Pasanga Dorjee Sone. Namen laboratorija je spodbujanje zanimanja za vesolje in znanost med mladimi.